Spet fotografije!

Že včeraj sva se danes namenila odpravit na zajtrk v White Castle (ki je še ena različica McDonaldsa), kjer pa imajo baje najboljše hamburgerje. Hamburgerčke pravzaprav. Obstajajo priporočljivi meniji za dve (lačni) osebi, kjer dobiš v paketu kar 10 hamburgerčkov. Glede na njihovo velikost pa zaužitje v celoti seveda ni vprašljivo. Dvakrat ugrizneš in sežeš po naslednjem (ko jih še imaš kaj).

Po Harlemu je potekala (miroljubna) parada v afro-ameriškem slogu, vendar naju je še pred začetkom odvleklo drugam. Do še enega znamenitega nebotičnika Flatiron, ki v svoji značilni trikotni pozi bedi nad Madison Square Gardenom. (spodaj so moje roke, ki so držale fotoaparat)

Parkec nudi zatočišče (ne tako malim kot pri nas) veveričkam, ki izza ograje veselo prosijo za hrano. Pot naju je odnesla v največjo prodajalno knjig, kar sem jih kdaj obiskal. Njihova samohvala gre v prevodu takole: »Imamo 18milj knjig.« Na prvi pogled sicer ne izgleda tako, toda 4 nadstropja polic, ki so organizirane v minilabirinte, bi v izmeri bržkone potrdila njihov sloves. Seveda nama je bilo v veselje brskati po knjigah in ugotavljati, katere izmed njih bodo morda nekoč ugledale tudi luč slovenskega prevoda. Zatem je sledil še obisk nekaterih točk v downtownu, katerih fotografiranje nama je bilo ob prejšnjem obisku oteženo zaradi okoliščin, s katerimi si, dragi bralec bloga, prav gotovo seznanjen, zato bi bilo vsakršno ponavljanje odveč. Predvsem pa sva ugotovila, da naju nočno življenje pusti preveč izčrpana, zato sva mu vsaj začasno odrekla pozornost in se prej odpravila proti hostlu.

Mimogrede: medtem ko pišem tole, sem še prebral, da komisija za študijske zadeve ni odobrila moje prošnje za predčasno opravljanje izpitov. Rezultatov za izpit, ki sem ga delal pred devetimi(!) dnevi, pa še vedno ni... Toliko o našem faksu. Poprava: po enem klicu na faks se je nekakšno kolesje le zganilo in rezultati so se čudežno pojavili na internetu. Za vse zainteresirane - dobil sem 9.